13 hours ago

Kaj si najprej?

Kako bi zase rekla, kdo si?
Si mama, žena, hči, uslužbenka, prijateljica, gospodinja,....

Z leti s nekako vsi po vrsti pridobivamo neke nazive, statuse.
Začnemo kot male štručke, ki zrastejo v vrtičkarje, potem osnovnošolce in tako naprej.

S tem, ko rastemo, pridobivamo neka znanja in z njimi tudi neke nazive.
Tudi, ko naredimo fakulteto in smo že zaposleni, se velikokrat zgodi, da se iz lastne želje in potrebe izpopolnjujemo v različnih znanjih, veščinah.

Nekatere stvari nadgradijo že obstoječa znanja, spet druge sežejo v popolnoma nove sfere zgolj zato, ker nas to zanima.

In tako živimo.
In leta tečejo.
In čisto prevečkrat se zgodi, da pozabimo na tisto, kar je najpomembnejše.

In kaj to je?
Že naštevaš? Otroci, mož, kariera,....

Nope, draga moja...
Najpomembnejša si ti.
O ja, povsem resno.....točno ti, ena in edina.

In s tem nikakor ne mislim, da porineš otroke, moža in vse ostalo na stranski tir in pozabiš, da obstajajo, ker boš le še sebe videla.
Nikakor ne.
Je pa res, da če si zdaj na zadnjem mestu, si tega enostavno več ne smeš dovolit.

Zato se ustavi, zadihaj, razmisli, kaj točno zdaj potrebuješ in si to privošči.
Lahko je to kava v miru, mogoče pol ure branja knjige, 20 minutni power nap, en hitri sprehod...

Ker najprej si ti ti.
Ti s svojimi potrebami, čustvi, včasih bolečinami.

In ko boš ti o.k., potem boš prav gotovo lahko s še več ljubezni in energije poskrbela za vse tvoje in oni bodo prav gotovo še bolj zadovoljni s tabo.

Ker roko na srce....ko smo me zadovoljne v svoji koži - a ni res, da premikamo gore?

Zato nikar ne reci....saj bom, samo ne danes, ker danes res ne znese, danes imam res gužvo in nimam časa.

Ne rabiš cel dan, da poskrbiš malo zase.
Rabiš pa, da se spraviš v akcijo.
Nekaj danes, nekaj jutri...
Naj ti malenkosti, ki jih boš delala zase, postanejo rutina.

In tudi, če se ti zdaj zdi to precejšna znanstvena fantastika, obljubim, da ni.

Samo prvi ... See more

13 hours ago

Kaj si najprej?

Kako bi zase rekla, kdo si?
Si mama, žena, hči, uslužbenka, prijateljica, gospodinja,....

Z leti s nekako vsi po vrsti pridobivamo neke nazive, statuse.
Začnemo kot male štručke, ki zrastejo v vrtičkarje, potem osnovnošolce in tako naprej.

S tem, ko rastemo, pridobivamo neka znanja in z njimi tudi neke nazive.
Tudi, ko naredimo fakulteto in smo že zaposleni, se velikokrat zgodi, da se iz lastne želje in potrebe izpopolnjujemo v različnih znanjih, veščinah.

Nekatere stvari nadgradijo že obstoječa znanja, spet druge sežejo v popolnoma nove sfere zgolj zato, ker nas to zanima.

In tako živimo.
In leta tečejo.
In čisto prevečkrat se zgodi, da pozabimo na tisto, kar je najpomembnejše.

In kaj to je?
Že naštevaš? Otroci, mož, kariera,....

Nope, draga moja...
Najpomembnejša si ti.
O ja, povsem resno.....točno ti, ena in edina.

In s tem nikakor ne mislim, da porineš otroke, moža in vse ostalo na stranski tir in pozabiš, da obstajajo, ker boš le še sebe videla.
Nikakor ne.
Je pa res, da če si zdaj na zadnjem mestu, si tega enostavno več ne smeš dovolit.

Zato se ustavi, zadihaj, razmisli, kaj točno zdaj potrebuješ in si to privošči.
Lahko je to kava v miru, mogoče pol ure branja knjige, 20 minutni power nap, en hitri sprehod...

Ker najprej si ti ti.
Ti s svojimi potrebami, čustvi, včasih bolečinami.

In ko boš ti o.k., potem boš prav gotovo lahko s še več ljubezni in energije poskrbela za vse tvoje in oni bodo prav gotovo še bolj zadovoljni s tabo.

Ker roko na srce....ko smo me zadovoljne v svoji koži - a ni res, da premikamo gore?

Zato nikar ne reci....saj bom, samo ne danes, ker danes res ne znese, danes imam res gužvo in nimam časa.

Ne rabiš cel dan, da poskrbiš malo zase.
Rabiš pa, da se spraviš v akcijo.
Nekaj danes, nekaj jutri...
Naj ti malenkosti, ki jih boš delala zase, postanejo rutina.

In tudi, če se ti zdaj zdi to precejšna znanstvena fantastika, obljubim, da ni.

Samo prvi ... See more

1 day ago

Pišeš dnevnik?

Že pred leti sem pisala dnevnik.
Pisala sem vanj vse...od svojih misli, razmišljanj, na koncu pa je še največkrat moj zapis izgledal kot nek opis oz povzetek mojega dne.

To sem počela res kar precej časa in zvezki zapisov so se kar nabirali.

Moram priznati, da mi je prav pasalo zvečer zliti svoj dan na papir, ker sem imela občutek, da grem spat z lažjo glavo.
Določene stvari sem pustila tam na papirju in šla spat.

Fenomenalno, se ti ne zdi?
Veliko bolj prijetno je nekaj pustiti na listu papirja, kot v postelji pred spanjem še tenstati določene misli in si krajšati s tem spanec.

V določnem trenutku pa se kar nisem in nisem več mogla spraviti k pisanju.
Nekaj me je ustavljalo...
Usedla sem se na posteljo in ko sem odprla zvezek, ni roka sploh odreagirala.
Glava je bila prazna in pisanje sem začutila, da mi postaja breme.

Pa sem nehala pisat....

V času, ko nisem nič pisala, sem se velikokrat zasledila, da sem zaznala hkrati nekakšno žalost, da več ne pišem in po drugi strani olajšanje, da sem se odločila prenehati z nečim, kar mi več ni dajalo pravega, dobrega občutka.

Dolgo nisem nič pisala.

Zdaj spet pišem.
Pišem veliko več, kot sem pisala takrat.
Pišem drugače.
In noro uživam v tem.

In vidim, da mi to pisanje prinaša odlične rezultate.
Zato se spravim pisat z zanimanjem, kaj tokrat spoznam o sebi.

Včasih ne spoznam ničesar.
Včasih pa stvari, ki me sezujejo.
Prav zares mi je zanimivo.

Zabavno se je spoznavati.
Vedeti, kaj nam odgovarja in kaj ne.
Vedeti, kaj potrebuje naše telo, kaj naše misli.
Si znati prisluhnit in se ne utišat, ampak naredit korak v smeri, da si damo vsaj nekaj tistega, kar potrebujemo.

In velikokrat je to lahko dovolj zgolj kvalitetno preživeta ura samo za nas.

Meni zelo draga oseba, ki je hkrati tudi moja stranka, mi je zadnjič rekla, da vsakič, ko pride k meni, je to njen dokaz, da skrbi zase.

Nekaj najlepšega, kar mi je lahko rekla...
In zelo hvaležna, da to ... See more

3 days ago

Ni moj dan masaža....

Pa se zbudiš z zaležanim vratom...
Pa že vstaneš iz postelje z občutkom, da najraje sploh ne bi vstala...
Pa se ti ne da niti ust odpret, kaj šele, da bi zorganizirala še otroke in se uredila za v službo...
Pa še mrzlo je zunaj...

Ma ja, vsakega od nas kdaj doleti tako jutro.
Zato se mi je ravno danes porodila ena zabavna ideja, da ti ponudim "ni moj dan" masažo 🙃.

Ne rabiš govorit, ne rabiš razmišljat, ne rabiš razlagat, ne rabiš se ukvarjat s tem, kaj bi bilo zate boljše - ali masaža hrbta ali sprostitvena masaža obraza....

Dobiš oboje v enem tretmaju v eni uri, meni bo pa tudi takoj jasno, koliko je ura, ko mi poveš, da prideš na "ni moj dan " masažo 😉.

Ampak "zdravo" in "čao" ti bom pa vseeno rekla, četudi te drugače ne bom nič spraševala 🙂.

No ajde, pa da vidimo, če se prime.
Meni se zdi prav zabavna in top ideja 😀.

Tukaj zate, Laura

4 days ago

Ja pa če je že ves čas tako...

Velikokrat slišim, da kaj pa naj, saj je že ves čas tako...
In se na to človek navadi in v nadaljevanju rečeš...jaaa, vse o.k., saj sem že navajena...

Poznano?

Navajena, da je vse na tebi...
Navajena, da si ves čas prisotna...
Navajena, da ne rečeš ne...
Navajena, da si pač utrujena...

Tako pač je.

Pa je to res nekaj, kar mora tako bit?
Te res mora ves čas opozarjati križ, da nekaj ne štima?
Moraš res vstajati zjutraj iz postelje utrujena?
Je res normalno, da zvečer padeš v posteljo in si včasih preutrujena, da bi sploh zaspala?

To so nekatere naše misli, ki smo si jih same zapekle v svoja življenja in jih naredile za eno in edino možnost.

Vse te in še marsikatera več so bile moja vsakdanja stalnica.
In se niti nisem ukvarjala s tem, da bi bilo lahko tudi drugače.
Ker tako pač je.

Ampak kaj, ko ni res.
Po eni strani zelo osvobajajoče spoznanje in po drugi zelo obremenjujoče.

Osvobajajoče v smislu, da si priznaš in si na nek način daš dovoljenje gledati na življenje z drugačne perspektive.
In vidiš, da ne rabiš bit ves čas utrujena in da imaš drugo izbiro.

In druga stran zna biti obremenjujoča, ko vse to spoznaš in vidiš, da je na tebi, da začneš sprejemati drugačne odločitve.
Si to sploh pripravljena?

Verjetno bo za začetek lažje, če začneš z majhnimi koraki in poskušaš začutit, kaj pravzaprav sploh potrebuješ.

In potem narediš nekaj v tej smeri in narediš majhno spremembo.

Te boli telo?
Kaj te boli-križ?
Morda vrat?
Se počutiš vsa "zategnjena"?

V vseh teh primerih ti lahko zelo pomagam.
Pomagam ti s tecar terapijo, morda z masažo vratu in zgornjega dela hrbta.

Vse se lahko dogovoriva v zs, ko mi javiš, kje je pri tebi najbolj boleč predel in jaz ti povem, kako ti lahko najbolj pomagam.

Zato...majhne spremembe, ki prinašajo velike rezultate.

Te čakam v zs in se veselim, da se vidiva 🙂.

Tukaj zate, Laura

1 week ago

Ja pa res no....

Kaj pa to, ko spiješ čaj in ti tole ostane na skodelici?

Le kako bi lahko mislila, da bo danes čuden dan, ko že zjutraj dobim tako lepo potrditev, da je vse fajn.

Si tudi ti pozorna na kakšna znamenja, ki jih dobivaš v različnih oblikah?
Torej dobro jutro in fantastičen dan vsem!

Tukaj zate, Laura

1 week ago

V tem primeru se ne masira...

Ko sem v avgustu letos govorila z eno osebo, ki je slišala, da delam tecar terapijo, sem bila prav prijetno presenečena.

Zaradi močnih bolečin v hrbtu ni mogla več opravljati povsem vsakdanjih zadev.
Že kuhanje in stanje za štedilnikom je bil čisto prehud napor.

Končno se je odločila za obisk zdravnika.
Ko je izvedela za diagnozo, je vprašala zdravnika, ali ji bi pomagalo, če gre na masažo.
In njegov odgovor je bil, da si lahko v njenem stanju z masažo povzroči več škode, kot koristi.

Ja, tudi to je včasih, da masaža sploh ni primerna za vse ljudi in v vseh situacijah.

Ko pa je nadaljevala pogovor z zdravnikom, je omenila tecar terapijo, tukaj pa je bil zdravnikov odziv povsem drugačen.

Nad samo terapijo je bil tudi sam navdušen in je tovrstno obravnavo kljub njenemu stanju toplo priporočal.

Vem, da ta zgodba morda nekomu ne pomeni prav nič in ni nič posebnega.
Ni nobenih čudežev, nobenih oh in sploh pesniških velikih besed.
Ampak v življenju so včasih tudi stvari, ki so nekomu lahko zgolj nek podatek, drugemu pa lahko pomeni ogromno in še več.

In v tem primeru je temu ravno tako.
Nekomu je lahko ta zapis prav dolgočasen
O.K., pač ga enostavno preskoči in tudi to je povsem uredu.
Za nekoga pa je to lahko ravno tist podatek, ki mu lahko še kako pomaga.
Kot je pomagalo tej osebi, ki zdaj redno hodi 1x tedensko na tecar terapijo in opisuje, da s pomočjo te pol ure terapije lahko funkcionira povsem drugače.

Seveda ima določene omejitve, tega se ves čas zaveda in prav je tako.
Lahko pa spet veselo kuha in gre na sprehod, kar prej ni več mogla.
Konec koncev lahko spet dela in živi dokaj normalno življenje.

Dolgočasno?
Ne vem, če....
Prej osvobajajoče, predvsem zanjo.
Zame pa neizmerno veselje in ljubezen do tega, kar počnem.

In obojestranski nasmeh do ušes ob vsakem - Čao, se vidiva drug teden.

Če pa tecar terapije še ne poznaš in ne poznaš vseh fantastičnih učinkov, ti lahko ... See more

1 week ago

Že pogrešaš poletje in dopust?

Sama obožujem poletje in tisti občutek lahkotnosti, kako je poleti vse nekam lažje.

Potem pa pomislim, kako je pravzaprav čudovito, da nam vsak letni čas prinese nekaj drugačnega.

In jaz vidim to pot kot pot do ravnovesja.

Verjamem, da ravnovesje ne pride samo po sebi, ampak ga ustvarjamo mi sami.

In del poti, ki vodi do ravnovesja, je tudi tisti mir, ki ga lahko dobimo s tem, če kakšno stvar spustimo iz svojega življenja.

Jaz spuščam.
Spuščam misli, ki mi ne služijo več, prepričanja, ki so mi jih dali drugi, navade, ki mi ne koristijo.

In konec koncev spuščam iz svojega življenja tudi ljudi, ki jih več ne čutim, da so še del poti, po kateri hodim.

Prijazno, nežno in ljubeče.
Tako do sebe, kot do drugih.
Se trudim.
Seveda me občasno tudi zanese.
Ampak to vzamem za dobro kot opomnik, da ne želim več istih starih poti jeze in neučakanosti.

In grem naprej.
Vsak dan znova.

In ko se ustavi, mi ni težko prositi za pomoč, za podporo, včasih nasvet.

Tudi ti čutiš, kako nam jesen prinaša drugačno energijo?

Če sem ti lahko na tvoji poti do ravnovesja opora jaz, pa mi bo v največje veselje.

S sproščujočo refleksno masažo obraza boš dosegla sproščeno telo in sproščene ter neobremenjene misli.
Te pa so pogoj, da lahko stopiš korak naprej in sprejmeš kakšno novo odločitev.

Zato ena ura časa zase, da boš lažje nadaljevala svojo pot res ni pretirano veliko, kajne?

Za rezervacijo termina me lahko klikneš kar na zs.

Včasih res potrebujemo le nežen push, da je naslednji korak lažji.
Jaz si ga dovolim.
Pa ti?

Tukaj zate, Laura

2 weeks ago

Hvala, ker si mi zrihtala moža.

To so besede znanke, ki je za svojega moža kupila bon za masažo hrbta s tecar terapijo.

Že takoj po prvi masaži je bilo njegovo počutje boljše.
Zaznaval je večjo gibljivost v vratu, bolečine v hrbtu ni bilo več.

Saj se je zavedal, da je vse to kot posledica njegovega dela in prisilne drže, ampak kaj dosti pa na tem področju prej sam ni naredil.

Dokler ni tega njegova draga spoznala in mu dala ljubečo brco v rit (opala-zadnjo plat) z nakupom bona 😉.

In to počutje brez bolečin je trajalo dva tedna.
Pa se je pojavila blaga bolečina v drugem delu hrbta.

In bravo za njega- takoj me je poklical.
Prišel je in s tecarjem sva dobro pregrela del hrbta, kjer je čutil največ neprijetnega pritiska.

In bolečina je ponovno izginila. In že nekaj časa vztraja stanje gibljivega hrbta brez bolečin.
Wohooo!!!

Obožujem takšne zgodbe.
In obožujem ljudi, ki mi toliko zaupajo, da pripeljejo k meni tudi svoje najbližje in najbolj drage osebe.

Tudi ti opažaš nek siten pritisk v hrbtu?
Tisto neprijetno zategnjenost, ki ti ne dovoli, da bi se brez bolečin raztegnila v vse smeri?
In ko se hočeš sama malo pomasirat in pomečkat tist predel, prav boli?

No, potem imam zate idealno rešitev.
Masaža s predhodno tecar terapijo.

Tecar ti vsa tkiva fantastično pregreje in ti sprosti vse segrete mišice.
Ko so mišice tople in sproščene, ti ne čutiš takšne bolečine, ki bi jo morda čutila brez segrevanja.
Zato so tudi rezultati same masaže veliko boljši.

In konec?
Zadovoljna ti, zadovoljna jaz 🥰.

Tretma traja cca 50 min, cena je 42€, za tvojo uro masaže pa se dogovoriva, ko me klikneš na zs.

Zdaj pa le še klik klik in se kmalu vidiva 😉.

tukaj zate, Laura

2 weeks ago

Saj sploh ne vem, zakaj sem ti vse to povedala.

To so besede, ki mi jih velikokrat rečejo ženske tako po tretmaju refleksne masaže obraza, kot tudi po masaži hrbta.

Verjamem, da je človeško telo nekaj svetega.

Že samo s tem, ko mi oseba dovoli, da se dotikam njenega telesa, meni pomeni veliko. Že s tem mi je izkazala za moje pojme veliko mero zaupanja.

Zato se tudi sama maksimalno potrudim, da ta občutek zaupanja ostane in še več, se nadgradi.

Vedno ima vsak čas, da se po terapiji usede, da se telo sestavi po spremembi, ki sem jo vanj vnesla s samim tretmajem.

In takrat ob kozarcu vode velikokrat pridejo ven določene zadeve, odstranijo se določene blokade, človek se sprosti in se odpre.

In vedno, ampak res vedno je to čas in prostor, kjer je zate varno.
Varno za tvoje skrivnosti.
Varno za izražanje tvoje bolečine, morda veselja ali pa dvomov..
Brez obsojanj.
Brez pričakovanj.

Vem, da to vsi potrebujemo.
Vem tudi, da nam je velikokrat ta koncept tuj.
Ampak to se enostavno zgodi.
Le dovoliti si moramo.
In vse ostale karte se poklopijo same po sebi.
In to je res blagodejno za čisto vsako.

Ti je zanimivo, kako lahko ena "navadna masaža" povzroči takšne premike v življenju ene stranke?

Ravno to je to....
To ni "navadna masaža".
In moje drage, ljube ženske so daleč stran od "navadnih strank".
So mnogo več, kot to.
STE mnogo več, kot to.

In....fajn je tako.

Se tudi tebi zdi, da je super, da po tretmaju ne rabiš takoj čez vrata ven, ampak da imaš še nekaj trenutkov, da "prideš k sebi"?

Če se strinjaš z mano, v komentar nalepi en ❤️, da vidim, če nas je več takšnih 🙂.

Tukaj zate, Laura

2 weeks ago

In prelagamo....
In čakamo....

Opažam, da se velikokrat pojavi kakšna situacija, ko bi lahko odreagirali takoj, pa se kar nekaj zanašamo na "boljše čase" 😀.

Klasika, ko me/te boli križ....

- ah, saj ni čudno, ko pa sem toliko dvigovala...
- ja, to so pa že ta leta...
- saj vem, da bi morala telovadit...zdaj pa res bom...
- čisto možno, da me je kje napihalo, ko je pa tako trapasto vreme...

Ojoj, pa še jih imam na zalogi 🙈.

Se najdeš v kakšni izmed njih?
Vsi smo si še prevečkrat zelo podobni v takšnih izjavah.
Kako vem?
Ker so točno te izjave bilo tako zelo redne na mojem meniju izgovorov.
Pa da se ne delam tako fino in super- še vedno se kdaj pa kdaj najde kakšna.

Velika razlika med mano prej in mano zdaj pa je v tem, da vseh teh bolečin ne pometam več pod preprogo in jim ne dajem večne potuhe.

Vem, da je bolečina tam z namenom.
Se ustavim, si prisluhnem in si dovolim, da začutim, kaj je tisto, kar mi povzroča bolečino.

In v veliki večini ni prav nič povezano z dvigovanjem, ampak to je že druga zgodba.

In potem grem v sanacijo.
Jp, brez tega pač ne gre. No, lahko sicer gre, samo vprašanje, za kako dolgo...

Sama sem v zadnjem primeru uspela samo sebe utišat za manj, kot en mesec.
Pa sem spet kasirala isto lekcijo....

Zato ti res iz lastnih izkušenj povem- nikar ne odlašaj.
Ne čakaj, da bo boljše samo od sebe.
Ne rabiš se sprijaznit s tem, da tako pač je.

Prav je, da prisluhneš telesu in reagiraš takoj.
In v takšnem primeru imam tudi jaz idealno rešitev zate.

Pridi na tecar terapijo. Učinki so takojšnji, rehabilitacija je res hitra.
In če prideš res kmalu po pojavu bolečine, je tudi število terapij manjše.

Kaj pa to sploh je tecar terapija?
Tecar je radiofrekvenčni aparat, ki res hitro in zelo dobro deluje na rehabilitacijo organizma.
Terapija je popolnoma neboleča, saj ti čutiš le toploto, ko s sondo drsim po površini predela, ki te boli.
Trajanje terapije pa je odvisno od programa, ki ga ... See more

2 weeks ago

2 weeks ago

Ena taka ponedeljkova 😉.

Kje pa piše, da so ponedeljki res sitni?
Povsem od nas je odvisno, kakšnega si ga naredimo.

In če si na ponedeljek rezerviraš uro sprostitvene masaže obraza, ob kateri se sprostiš in hkrati dvigneš nivo energije, lahko cel teden premikaš gore 🙃.

tukaj zate, Laura

3 weeks ago

Verjamem, da je v tebi še nekaj več, kot da si le mama.

Čudovito je biti mama.
Zame osebno najlepše, kar v življenju obstaja.

A ko sem sama postala mama, sem pozabila biti vse ostalo.
Tako zelo sem oboževala svojega otroka, da mi nič drugega v življenju niti ni bilo pomembno.

Dokler me pred šestnajstimi leti moja psihična in fizična izčrpanost nista pripeljala tako daleč, da mi je bilo že vstati iz postelje težko.

Bolelo me je telo, počutila sem se res nemočno in tako zelo samo.

Res sem hvaležna svoji mami, da je takrat zaznala, kaj se z mano dogaja in mi nežno in prijazno svetovala pomoč v smislu terapije, ki mi lahko dvigne energijo ter poboža dušo.

In tako sem začela z majhnimi koraki dobivati nazaj še druge dele sebe.

Vsekakor svoja dva otroka danes ne obožujem nič manj.
Edino, kar se je spremenilo je to, da si zdaj dovolim in si vzamem čas tudi zase.

Verjamem namreč, da lahko mirna in zadovoljna mama, ki se počuti dobro v svoji koži, zelo blagodejno vpliva na celotno družino.

Zato tudi ti, ki zdaj to bereš....ustavi se malo....
Poslušaj, kaj ti govori tvoje telo.
Za nekaj trenutkov daj na stran vse občutke, kako brez tebe doma nič ne bo tako, kot bi moralo bit.
Kaj je tisto, kar v tem trenutku najbolj potrebuješ?
Samo začuti se.

Dober dolg spanec?
Sprehod čisto sama?
Masažo hrbta in vratu?
Globoko sprostitev ob enourni ročni masaži obraza?

Samo prisluhni in se odloči.
Morda ti ta korak prvič ne bo najlažji.
Obljubim pa ti, da bo vreden.
In vsakič naslednjič bo malček lažje.

In enkrat enostavno vidiš, da ti to zleze pod kožo in postane del tebe.

In tako dobivaš sebe nazaj.
Košček za koščkom.

In če začutiš, da bi na uro čisto posebne sprostitve prišla k meni, le daj, napiši mi zasebno sporočilo kar takoj, preden se oglasijo nazaj spet vse klasične izjave, ki nam jih ponuja naša glava.
Ker vem, da se bodo. Tudi meni so se.
In čisto iskreno, še vedno se najdejo.

Zdaj pa ajde, ... See more

3 weeks ago

Tako nekako se pa jaz danes počutim 😀.

Imaš tudi ti kdaj takšen dan? Ti me kar pocukaj na zs in ti rezervirava termin 😉.

tukaj zate, Laura

3 weeks ago

Poznaš te občutke?

Danes se me je mnenje ene osebe, ki jo zelo cenim, precej dotaknilo.

Prav nič posebnega mi ni povedala.
Jaz pa sem zaznala, da mi je pritisnila na eno očitno malček skelečo točko in so me njene besede zabolele.

Ja, včasih so ljudje v našem življenju zato, da nas potiskajo naprej, ne le božajo in ujčkajo...

Zato lahko iskreno rečem, da sem za te besede danes hvaležna.

In verjamem, da mi bodo na moji poti še marsikdaj prišle še kako prav.

Morda ji pa celo enkrat povem, kaj je danes v meni zbudila.
In takrat vem, da ji bom zraven rekla srčna hvala.

Imaš tudi ti ob sebi koga, ki ti pove stvari povsem iskreno, a spoštljivo?

Tukaj zate, Laura

3 weeks ago

Zelo velikokrat berem o tem, kako ženske delujemo zelo v moški energiji v tem svetu tekmovalnosti, dokazovanja, izkazovanja moči.

Ženska energija pa je nežna, mila, ljubeča.
Ženske smo v svoji ženski energiji lahko veliko bolj ranljive.

Pa to pomeni, da smo zato šibke, nemočne in manj vredne?

Nikakor ne.

Šele takrat lahko zares sijemo v svoji celoti.

Da pa se počutimo v tej ženski energiji prijetno in varno, pa moramo same najprej poskrbeti zase.

To pa pomeni vzeti si čas za svoje telo, svoje misli, svojo dušo.

In ko se me v svojem centru počutimo prijetno in varno, takrat sijemo.
Takrat potreba po tekmovanju ni več glasna.
Takrat nam izkazovanje naše nežnosti ni več tuje.

Verjamem, da ravnovesje ne pride samo od sebe, ampak ga ustvarjamo mi sami- me same.

Zato draga ženska, iskalka dobrega...
Vem, da si v svojem življenju poslusila že marsikaj, da bi se razbremenila.
Da bi našla tist svoj občutek polnosti, ki ga že pošteno pogrešaš, ko ves čas hitiš in poskušaš ustreči svojim bližnjim.

Morda še nisi našla tist pravi način, kaj točno naredit, da do tega prideš.

In tukaj ti lahko pomagam jaz.
Pridi na sprostitev telesa in misli, na japonski cosmo lifting.
Na koncu ob kozarcu vode pa vedno pridejo na plan še stvari, za katere po navadi niti sama ne veš, da te bremenijo.

In vedno je lažji način.
Morda ga le sama trenutno ne najdeš.
In v čast mi bo, če ti bom pri tem lahko pomagala in ti stala ob strani.

Ta vikend bo menda slabše vreme.
Idealno, da se za začetek spočiješ.
In vesela bom, če me kar pokličeš na 041 537 547 in rezerviraš svoj termin.
Takrat pa lahko rečeva še kaj več na to temo.

Tukaj zate, Laura

4 weeks ago

Za ta teden bo dovolj 🙂

Sama trenutno na sedežni z nogami na mizi.

Vse, kar še danes naredim je to, da se stušram in spijem čaj.
Saj je dovolj, a ne?

Jutri pa je nov dan in verjamem, da bo lahko poln novih možnosti, priložnosti in doživetij.

Kako pa ti zaključuješ svoj teden?

Tukaj zate, Laura

1 month ago

Ko prostor ni zgolj delovno okolje.

Ko sem urejala svoje prostore, košček za koščkom, sem uživala v vsaki minuti bivanja v tem okolju.

In vsakič znova, ko sem v te moje sobice stopila, me je preplavila prav posebna, močna in topla, pristna in iskrena energija.

In ravno včeraj zvečer sem se zasledila v razmišljanju, da ne bom nikoli dovolila, da mi ti prostori, moje sobice, postanejo zgolj moje delovno okolje.

Ker so toliko več...
V teh prostorih so doma mnoge transformacije, mnoge solze, nič koliko nasmejanih obrazov, zadovoljnih ljudi, sproščenih teles brez bolečin.

Zato ostajam hvaležna za te moje prostore.
Hvaležna za vaše in moje zgodbe v njih.
Hvaležna za zavedanje, da to ni služba.
To je moje poslanstvo.

Če še nisi del te naše skupne zgodbe, pocukaj me za rokav na zs in si rezerviraj termin.

Če pa že pleteva skupne vezi, veš, da te vedno pričakujem z odprtimi rokami, da spleteva najino zgodbo še malo naprej.

Tukaj zate, Laura

1 month ago

Verjameš v drugo priložnost?

To je bilo vprašanje, ki mi ga je postavila ena zelo srčna ženska, ki je tudi sama podjetnica, ko je z mano delala intervju.

Niti malo nisem rabila razmišljati o odgovoru.

Ja, definitivno verjamem v druge priložnosti.
Sama sem namreč čisti dokaz tega, kaj vse se da, ko spremeniš svojo pot.
Pa naj bo to poslovna ali osebna pot.

In ne, niso ovira ne leta, ne otroci in ne partner, mož, starši, sosed....

Da se.
Res se da premikati meje.
Ko si le dovoliš biti ti.
Točno takšna, kot si.
Avtentična, posebna, drugačna.

Ker drugačno ni slabo, to že veš, a ne?

In po vsej verjetnosti ti bom to povedala tudi še kdaj, ko se bova videli v živo.
Ko bova po tvojem tretmaju spili kozarec vode in poklepetali.

Ker pri meni si najboljša točno takšna, kot si.
In takšno te obožujem.
Ker vem, da biti zgolj to, kar si, velikokrat ni najlažja odločitev.
In zato cenim ta tvoj korak še toliko bolj.

Tukaj zate, Laura

1 month ago

Veš, kdaj si jezna?

Spomnim se, kolikokrat sem se sama soočala z različnimi občutki, ki jih pravzaprav nisem znala dobro definirati.

Je bil to strah, jeza, razočaranje?

Ko sem odraščala, ni bilo ravno v navadi, da bi čustva definirali in jih prosto dovoljevali.

Vse se je nekako končalo pri tem, da sem samosvoja in v najstniških letih "jebiveterska" 🙈.
Ja no ja, tako je pač bilo...
In ja, tudi ta izraz je bil tak 😀.

In ko sem bila ven iz vseh burnih obdobij odraščanja, sem spoznala, da pravzaprav sploh ne znam ločiti vseh čustev med seboj.

In ja, to je bil še en zanimiv proces.

Enostavno sem se začela vsakič, ko mi ni bilo fajn, začela spraševat, kaj čutim.

Tako sem začela tudi bolj spoznavati sebe, se čutit in si dovolit tudi čustva, ki so veljala za negativna- jeza, žalost, včasih tudi bes in razočaranje.

Šele kasneje je prišlo na vrsto spoznavanje tega, da čustvo je čustvo, le mi mu damo slabo noto.

Zato jeza ni zgolj negativno čustvo, je le čustvo, ki ga imamo v sebi tisti dani trenutek.

Nadgradnja je sledila, ko sem sprejela še dejstvo, da je tudi to od mene odvisno, koliko časa dovolim nekemu čustvu da vlada.

Uf, zabavno je spoznavanje samega sebe 🙂.

Predvsem pa nikoli ni dolgčas in vedno imaš dovolj dela, da se ne rabiš ukvarjat z drugimi 😉.

Si tudi ti že prišla do točke, ko točno veš, katero čustvo v tebi prevladuje v tistem trenutku?

Včasih pa se v nas poraja kar cela paleta nekih občutkov.
Takrat je najbolje, da se najprej ustavimo, umirimo, se sprostimo, preden delamo kakršen koli naslednji korak.

In če tega ne zmoreš sama, sem ti z veseljem v oporo in pomoč, preden se lotiš naslednjih korakov.

V eni uri refleksne masaže obraza bo tvoje telo sproščeno in tvoje misli mirnejše.

Velikokrat se pokaže, da je naša mirnost že prvi korak do cilja.

Če si to želiš tudi ti, najbolje, da me kar pokličeš na 041 537 547 in se dogovoriva za termin in to bo že tvoj prvi ... See more

1 month ago

O ta septembrska usklajevanje...

Vsako leto septembra opažam, da se nekako znajdemo v nekem vrtincu vseh usklajevanj.
Vožnje otrok na razne izven šolske dejavnosti, služba, roditeljski sestanki, navajanje nazaj na domače naloge....

Se kar nabere enih stvari, a ne?

In če bi želela v vse to umestit še kakšno minuto časa zase?
Jo najdeš?
Ali si rečeš..."Bom jaz drug mesec, zdaj res ne gre"...?

Veš kaj pa jaz verjamem?
Da takrat, ko si v taki gužvi, je še toliko bolj pomembno, da si vzameš čas zase.
Ker edino, če boš ti o.k., boš lahko zvozila vse to brez posledic.

Ker tvoje telo si namreč zapomni.

Na tebi pa je, da ne pustiš, da se ti nabere vsega preveč in te začne spet opozarjati križ, pa glava, pa vrat....

Zato...ne čakaj na drug mesec, ko bo vse lažje...saj veš, da to čakanje ne pripelje nikamor.

Pojdi na sprehod, pojdi sedet na klopico ob gozd, morda poslušaš kakšno vodeno meditacijo ali pa naviješ muziko naglas in se napleši.

Nekaj, kar te sprosti, kar ti resetira glavo in ti pomaga, da lažje nadaljuješ.

Če pa se ti zdi, da ti bi pasala ura sprostitvene masaže ob prijetni glasbi, pokliči, saj veš....

tukaj sem zate, Laura

1 month ago

Dobro jutro dober dan.

Nov dan, čas za še eno stranko in tokrat njegovo boljše počutje.

Tukaj zate, Laura

1 month ago

Si ti tudi za fair play?

Danes, ko sem se pred pol ure vozila v avtu, sem poslušala radio in zasledila informacijo, ob kateri sem se kar nasmehnila.

Danes je mednarodni dan fair playa.

Takoj sem začutila, da je to nekaj, kar želim deliti s tabo.

Opažam, da čedalje bolj postajam oseba, ki ji fair play veliko pomeni.
Ta izraz lahko seveda tolmačimo na različne načine in ga umestimo na veliko različnih področij.

Meni lahko rečem, da je pomemben na vseh področjih življenja. Tako v privat življenju, kot pri delu.

Zato tudi nekako nisem pristaš obljub v prazno. Tisti, ki me že poznate, lahko potrdite, da ne dajem obljub, po kolikih terapijah bo vaše stanje dobro.

Verjamem, da lahko vodim ljudi do boljšega počutja.

In vaše potrditve tega so mi pri tem še v dodatno zaupanje, da je to točno to, kar si želim.

Verjamem v iskrenost.

Zato igram fer igro in vsakemu povem, da je vsako telo poglavje zase. Lahko povem svoje izkušnje, ne obljubljam pa nečesa, kar roko na srce nihče ne more vedeti.

Zato si želim, da bi dan fair playa ne bi bil samo današnji, ampak prav vsak dan v letu.
In da bi bila ta vrednota zapisana v vseh ljudeh.
Ves čas.
In na vseh področjih.
Življenje bi bilo takoj enostavnejše, a ni res?

Imaš ti kakšno področje, kjer ti je fair play še posebej pomemben?

Tukaj zate, Laura

1 month ago

Gospod brez bergle...

Sredi avgusta je prvič prišel k meni gospod z noro življenjsko zgodbo.

Malček nesrečen splet okoliščin ga je žal pripeljal do tega, da je za tri mesece obležal in tudi, ko je shodil, ni nikakor mogel hodit brez bergle.

Po priporočilu je prišel do mene.
Njegova bolečina v križu, kolku in nogi je bila tako velika, da je kljub moji pomoči komaj legel na masažno mizo.

Pa sva začela s terapijami...
Gospod je bil ves čas pozitiven in je ves čas govoril, da se zaveda, da ne bo kmalu bolje in da bova po desetih terapijah videla, kakšno je njegovo stanje.

Ob vsakem obisku je bolečino opisal drugače in na drugem mestu. On je temu rekel, da se hudič seli 😉.
Res je simpatičen gospod.

Danes je prišel petič.
Ko sem videla avto, sem ga šla pričakat ven.
Stopi iz avta.
Čakam, da bo vzel še bergle in da počasi pride.
On pa zakoraka direkt proti meni.

Jaz seveda vsa začudena vprašam, kaj to pomeni, da tako suvereno koraka.
In on z nasmeškom na obrazu pove: "Al sem dobr! Križ mi danes še enkrat poštimej, pol je pa to to!"

In to po po vseh zdravniških napovedih, da bo takšna intenzivna bolečina trajala vsaj dve leti!

Današnjo terapijo s tecarjem, ki sem jo še enkrat naredila temu gospodu, mi nihče ni mogel zbrisati nasmeška z obraza.

Srečna?
No ja, mislim, da niti to ni pravi izraz za moje trenutne občutke.

Izredno sem napolnjena ob tem, ko pomislim, koliko korakov bo lahko gospod več naredil zdaj, ko ne občuti več tiste grozne bolečine.

In hkrati ponosna nase in nanj, da sva to zgodbo speljala skupaj na tako fantastičen način.

Kater del pa na tvojem telesu zaradi bolečine kliče po terapiji s tecarjem?

Tukaj zate, Laura

1 month ago

Pa saj se še sama ne spoznam 😍.

To je današnja izjava ene moje srčne stranke.

Danes, ko je odhajala po japonskem cosmo liftingu, se je pogledala v ogledalo in se prav od srca nasmehnila in to izjavila.

Videla sem ji v očeh, da je bila z rezultatom res zdovoljna.

Mislim, da opis mojih občutkov ob njenih besedah sploh niso potrebni, a ne?

Obožujem zadovoljstvo ljudi, ko odhajajo skozi moja vrata domov.

Za to zadovoljstvo se je vredno vsak dan znova truditi in dajat najboljšo verzijo sebe prav vsaki od vas.

Tukaj zate, Laura

1 month ago

Tudi ko je videti težko...

Včasih nam skrb zase deluje tako zelo "težko delo".

Ampak ne moremo mimo dejstva, da tako je res samo na prvi pogled.

Ko enkrat začneš, hitro opaziš spremembe v svojem počutju in enostavno vidiš, da želiš to obdržati.

Zato...pomemben je prvi korak.

Ja, vsi smo bizi.
Vsi lahko rečemo, da nimamo časa.

Vse pa je stvar naše odločitve.

Zato ne odlašaj. Naredi ta prvi korak. Potem kar nekako steče.

Tukaj zate, Laura

2 months ago

Narava je res velikokrat odgovor...

To je pogled, ob katerem se zbujam ta teden.
Danes sicer malo oblačno, ampak nič hudega...

Morda bo jutri tudi malček bolj kilavo dopoldne, bomo pa izkoristili čas za kaj, česar se doma ne lotimo prav pogosto, ko nam po navadi primanjkuje časa- dobble, karte....

Opažam, da mi je Kranjska Gora res en tak kraj, kjer je kup kotičkov, kjer se tako z lahkoto povežem sama s sabo.

To mi res daje pravi občutek dopusta, saj se v miru in tišini lahko res spočijem.

Ko pa imam ob sebi še osebe, ob katerih mi je lepo, je pa se toliko bolje.

Ko pa se vrnem nazaj v Novo mesto, bom pa spet na razpolagi tebi, še bolj polna energije in zagona.

Zdaj grem pa po dolge rokave, ker v teh krajih se že kar hladi.

Pa ti? Ti je še vroče ali se tudi že oblačiš v kaj toplejšega?

Pa en lep ponedeljkov večer ti želim 🙂

Tukaj zate, Laura

« 1 of 4 »