3 days ago

Zakaj boli?

Tokrat govorim o malo drugačni bolečini...

Vsi vemo, kako zgleda, ko boli telo.
Si pa upam trdit, da vemo tudi, kako zgleda, ko boli duša....
Pa ne glede na to, kako to imenujemo-ali je duša, ali srce, ali pa kako drugače.

Sem si zadnje čase dala kar nekaj opravka s tem, ko sem razmišljala, kako to, da včasih boli tako dolgo.
Je to res vse v povezavi samo s tem, kako velika je bolečina?

Sama verjamem v to, da boli, dokler ne sprejmemo odločitve.

Dokler se ukvarjamo s premlevanjem o opcijah, kaj ja, kaj ne, kaj bo, če bo in kaj bi lahko bilo, če ne bi bilo...
U, res znamo bit ustvarjalni s temi tehtanji...

In ves ta proces ni prijeten.
In v veliki večini boli.

In potem se zgodi nek klik in mi se odločimo.
In čudežno neha bolet.
In tudi, ko to dejansko speljemo, v veliki večini speljemo brez večje drame in bolečine.
Ker smo se prej s to odločitvijo pomirili in speljemo stvar veliko lahkotnejše, kot smo si sploh predstavljali.

Zato, če si na tisti strani, ko čutiš in verjameš, da je čas, da začneš skrbeti zase, nikar ne oklevaj.
Klikni me na zs in vprašaj, kar te zanima.
Z veseljem ti bom odgovorila, da boš lažje naredila ta korak bližje k sebi.

In srčno ti želim, da stopaš naprej s čim manj bolečin....takšnih ali drugačnih.
In če sem ti lahko podpora na enem ali drugem nivoju...

tukaj sem zate, Laura

6 days ago

Ne spreminjaj preteklosti, raje se posveti sedanjosti.

Če si bila v preteklosti navajena na bolečino in si jo tolerirala iz dneva v dan, to ne pomeni, da rabiš še vedno živeti z bolečino.

Ta vikend sem sem na poslovnem ritritu kjer se družim s podobno mislečimi podjetnicami.

Včasih je to zame pomenilo popolno norost, ki je bila totalno ven iz moje cone udobja.

Ampak, če je to zame včasih pomenilo resnico, se danes odločam, da zame to ne velja več.

In totalno vesela sem, da sem se tako odločila.

Tudi zate lahko velja isto.
Tista pekoča bolečina lahko izgine, če se odločiš in prideš k meni na tretma.

Ne jemlji te bolečine kot nekaj, na kar si že navajena in tako pač je.
Ker niti slučajno ne rabi bit.

Samo klikni me na zs in povej mi, kater predel tvojega telesa tebi v tem trenutku povzroča največ preglavic in dogovoriva se za termin, ko začneva pot do tvojega počutja brez bolečin.

Tukaj zate, Laura

1 week ago

Obožujem te, ker si vzameš čas zase...

To je bila moja današnja misel, ki se mi je porajala med tem, ko sem delala s še eno čudovito žensko.

Kako izredno sem hvaležna za tako čudovite osebe, ki prihajajo v moj salon in posledično v moje življenje.

Tudi tokrat je beseda nanesla na to, kako si predvsem ženske težko vzamemo čas zase.
Takoj se nam začne oglašati nek zoprn glas znotraj nas, da vse te masaže in vsi ti tretmaji so dejansko nek luksuz in po domače povedano, nepotrebno preseravanje.

Pa je res?
Ali smo si me te besede vzele same za svoje in jim dajemo res prevelik pomen in jih jemljemo za resnico?

Jp, bi lahko še debatirali na to temo, a ne?

Zato sem danes tako zelo močno začutila, da ti enostavno moram to povedat.

Resnično obožujem vsako posebej, ki je predelala besede
"kaj bodo pa rekli" in "eh, te pa imajo veliko časa in denarja, da ga tako razmetavajo" in še ena takšna...."lahko tebi, jaz bi tudi, pa ne morem"....

To bi bile besede, ki bi lahko veljale za prav vsako izmed nas.
A me same smo tiste, ki se odločamo, ali jim damo velikansko veljavo ali se na te besede enostavno ne oziramo in si privoščimo tretma, ki je dober za naše telo ali pa za našo dušo.
Kar v tistem trenutku bolj potrebujemo.

Zato danes samo to....hvala vsaki, ki se posluša in vsaki, ki sledi temu, kar ji pove telo.
Ne zgolj glava in razum...ta dva sta še prevečkrat preglasna.

Si že med njimi?
Bravo in ena petka zate 😉.

Še nisi, pa se že nekaj časa spogleduješ z idejo, da je zdaj pa res čas tudi zate?
Nič groznega se ti ne bo zgodilo, če takoj klikneš na zs in mi poveš, kaj bi ti v tem trenutku bolj potrebovala...ali sprostitev glave z refleksno masažo obraza ali reševanje bolečega predela, ki ti že nekaj časa kravžlja živčke in bi to želela odpravit s tecar terapijo.

Še ne veš, o čem sploh govorim in kaj sploh sta ta dva tretmaja?
Vse si lahko bolj podrobno prebereš tudi na spletni strani www.trstudio.si.

Potem ... See more

1 week ago

Včasih si misliš...ma daj no, ma res ne morem več....

Zadnjih nekaj dni sem se nekajkrat ujela v tej misli.
Utrujena sem.
Veliko je vsega.
Potem pa še sama vedežujem in si posledično delam dodatne skrbi.
Vem, absolutno nepotrebno.

But I*m only human.

Opažam, da se mi hitro zgodi, da bi se morala nekaj odločit, to odločitev odlagam na boljše čase....😉...

V vsakodnevnem hitenju pač porinem čas zase na stran in samo šibam...ker enostavno gužva je pač današnja stalnica nas vseh, a ne?

O ne, vidim vsakič znova, da ne sme bit tako.
Ko si odvzamem čas zase, pa čeprav je to pol ure na dan res samo zame, po parih dneh ne bom več ok.

Ja kaj pa naj?
Tako pač je...

Si se že našla v teh dveh stavkih?

Hitro zlezejo pod kožo.
In res hitro jim začnemo verjet, kot da je to edina resnica.
Kot, da nimamo izbire.

Pa ni res.
Izbira je vedno na nas.
Na meni...
Na tebi...

Zato sem vesela, da to kmalu zaznam, ko padem nazaj v domače naročje gužve in hitenja.
Da pa je izbira moje, mi je pa tudi že kristalno jasno.

In potem enostavno ne morem, da dolgo časa čepim v tistem razmišljanju, da je to pač današnji svet.

In izberem, da grem naprej.

Ker sicer vem, da me bo na to opozorilo moje telo.
In to hitro.

Pa je to lahko križ, vrat in ramena, nazadnje so me nase opozorile moje roke.

In ja, seveda sem šla na masažo.
In danes sem si tudi že vzela nekaj časa zase.

Na katerem delu pa tebe opozori telo, kadar samo hitiš in se prepuščaš gužvi?

Si že rezervirala termin za tecar terapijo?
Z njo ti bo bolečina res precej manjša že po prvi terapiji.
Tecar je sicer radiofrekvenčni aparat, ki globinsko pregreje vsa tvoja tkiva in izredno hitro pospeši regeneracijo tvojega telesa.

In res verjamem, da ti ni fajn z bolečino.
Verjamem pa tudi, da ti lahko pomagam, zato ti tudi pišem.

Klikni me na zs, da se dogovoriva za termin, da se boš spet lahko gibala lahkotnejše in bo tvoj dan lepši in prijetnejši.

Tukaj zate, Laura

2 weeks ago

3 weeks ago

Wohoooo, se en hrbet se bo danes zvečer lažje namestil v postelji 😍.

3 weeks ago

Bolj je mrzlo, bolj me zategne...

Res velikokrat zadnje čase slišim točno to.
In konec koncev je točno tako tudi z mano.

Stopiš ven iz stanovanja, malo zapiha, ti pa najprej potegneš rame k ušesom in vrat potopiš čisto vase.

Poznano?

In posledica tega?
Jaa itaaaak....boliiii......

Pa boli vrat, pa bolijo ramena, pa s časom se začne selit vse že okrog lopatic.

In ko hočeš malo omilit situacijo, se zvečer spraviš spat in se po možnosti tako trdo obračaš celo noč, da si po možnosti še vrat zaležiš.

Posledično zjutraj vstaneš ne preveč olimpijska in res ti verjamem, da nisi ravno najboljše volje, ko odhajaš v službo.
In v torbici se verjetno valja tudi kakšen protibolečinski gel, ki ti pomaga lažje prebiti dan v službi.

O tem ti pišem z razlogom, ker vem, kako te lahko takšna bolečina omejuje.
Tudi mene je že velikokrat.
Zdaj vem, da obstaja rešitev.
Hitra in top učinkovita.

Pridi k meni na tecar terapijo, s katero ti bom segrela vse boleče mišice in že s tem ti bodo bolečine že skoraj izginile.
Da pa bo situacija še boljša, ti bom boleči del še zmasirala in rezultat celotne terapije bo gibljivejši vrat in veliko manjše bolečine ali pa celo stanje brez bolečin.

Se ti bere fajn?

Se najdeš v tem opisu tudi ti?

Ker res nima smisla, da vztrajaš v tej sitni bolečini, me kar takoj klikni na zs, povej, kje te boli in koliko časa že in ti takoj rezerviram termin.
Ta teden se lahko še kaj frej najde 😉.

Tukaj zate, Laura

3 weeks ago

4 weeks ago

Danes pijem kavo tukaj...

V veliki vecini, ce imam med strankami prosto urico, grem v stanovanje in kaj delam- dam perilo v pralni stroj, spraznem pomivalni stroj, zložim perilo....

Saj veš- vedno se kaj najde 🙂.

Ampak danes sem pa prišla gor, se usedla in pomislila...zakaj bom to prosto uro hitela pospravljati po stanovanju, ko pa vse, kar si želim je, da bi v miru spila eno kavo?

In sem si jo skuhala.
In sem jo začela pit.
In sem slišala, da je sušiec zaiskal, da je perilo posušeno.
In sem videla, da imam po sedežni stvari, ki kličejo, da bi jih lahko pospravila.
In na pultu so bile drobtine.

🤷‍♀️🙆‍♀️🤷‍♀️🙆‍♀️

Naj nadaljujem?
Saj veš, o čem govorim, a ne?

Uf, kaj zdaj!?
Ni mi fimo gledat vse to, priznam.
Ampak res bi pa rada tist kofe...

In sem vzela skodelico in šla v salon.

In pijem kavo tukaj.
In vse, kar slišim je, kako se oglaša ura na steni.
In to je to.
In uživam.
In kava je čudovita.
In prav nič me več ne moti.

In po tej krasni kavi se ful veselim naslednje stranke.
Ker moj "delati nič" je za mano in prav pasal mi je ta čas.

Evo, to je to!
To je tisto, kar sem ta trenutek rabila.
In sem si to dala in vesela sem za to.

Si tudi ti kdaj daš čas za delati nič?

In samo toliko- če prideš k meni na masažo, obljubim, da tudi to šeje, da ne delas nič 😉.

Bom delala jaz, ti boš pa povsem na off.
In če rabiš totalen off, pridi na japonski cosmo lifting, tam dobiš popolno sprostitev obraza in telesa in maksimalno uživaš eno uro.

Je lahko še lepši čas za delati nič?

Lahko me kar takoj klikneš na zs in mi poveš, kdaj bi se želela priklopit na odklop in najdeva termin, ki ti bo super odgovarjal 😉.

Tukaj zate, Laura

1 month ago

Tole me je pa danes precej pustilo brez besed....

Hvalezna do neba....

1 month ago

hello november

In že imamo tukaj november.
Saj ne vem, kaj naj si mislim...
Moja babi je včasih rekla, da potem, ko prideš enkrat "v leta", čas kar beži.

In to se dogaja tudi meni. Ne samo, da se dnevi obračajo tako hitro, da kar več ne sledim, meni se zdaj že meseci obračajo s tako brzino, da se še prav zares nisem navadila pisat 21, že bom začela trenirat pisat 22....

Očitno sem že "v letih" 😀

Kakor koli že...november je tukaj.
Prazen , popolnoma nepopisan koledar je pred nami.

Pišimo nanj z različnimi barvami, uporabljajmo odtenke, posujmo nanj na koncu še malo bleščic in vedno dodajajmo nasmeh našim umetnijam.

Življenje je lahko prav zabavno, ko uporabljamo barve.
Zato...upaj si tudi ti in naj bo tvoj koledar in tvoje življenje kar se da zabavno in barvito.

In v ustvarjanju ne pozabi na svoje telo, ki v teh hladnejših dnevih še bolj kliče po pozornosti in ljubezni.

In pri tem sem ti lahko v pomoč tudi z globinskim pregrevanjem tvojega bolečega predela s tecar terapijo.

To je aparat, ki z radiofrekvenco pregreje vsa tvoja tkiva, občutno lajša bolečine in blazno pospeši tvojo rehabilitacijo.

Se sliši predobro, da bi lahko bilo res?

Nikakor ne, zadeva res deluje.
Zato nikar ne čakaj, da bo minilo, ker bolečina ni še nikoli bila prijetna stvar.
Verjamem, da tudi tebi ni.
Klikni na zs in mi povej, kaj je tisto, kar tebi trenutno predstavlja iziv in dogovorile se bova za termin, da sprobaš na lastni koži, kako prijetno je biti spet nasmejan in brez bolečin.

tukaj zate, Laura

1 month ago

1 month ago

1 month ago

Spadaš med vedno pozitivne?

Danes je tako fajn biti vedno pozitiven...

Ne glej poročil, misli pozitivne misli, gibaj se v naravi, bodi povezan sam s sabo, prisluhni si in vse odgovore najdeš v sebi.

Tudi ti bereš veliko takšnih besedil?
Tudi jaz.

In vse je res.
In vse to je že preizkušeno in vem, da drži.

Ampak trenutno se ne počutim tako.
Trenutno se počutim, da mi gre vse narobe.
Nihče me ne razume.
Vsem drugim je lahko govorit, ker njim je pač lažje.
Vse pozitivne besede mi grejo na živce, ker trenutno to zame ne velja.
Enostavno sem utrujena od vsega in vsega je res preveč.

Evo, to je trenutno moje stanje.
Vse to ta trenutek doživljam in si ne mečem pesek v oči, kako je vse super in fajn in da ne čutim res tega, kar sem zgoraj napisala....

In si to enostavno dovolim.
Ta trenutek si to še dovolim.
In izbiram si, da bom še malo boga in da bom še malo v shity energiji.

Točno zdaj mi to odgovarja, ker nisem v najboljši koži.

Ampak to je ta trenutek.
Ki absolutno ne bo trajal cel dan ali še morda dlje.

Ker tudi jaz nisem razsvetljena in v konstantnem zenu.
Tudi meni se zgodi življenje in slabši trenutek ali dva. Ali trije 🙂.

In to je to.
Tudi to sem jaz in tudi to sprejemam za del mene.

In potem vem, da se bom spravila ven iz tega stanja, ker itak, da ni prijetno pražiti se v teh občutkih.

In hvaležna sem, da to pri sebi prepoznam, si dovolim in eno in drugo plat mene.
Ker pač vem, da to potrebujem in mi pomaga, da lažje napredujem.
In vesela sem, da sem se naučila, da se lahko sama spravim ven iz teh občutkov.
To mi je res pomembno.

Zato...trenutno je pač tako.
In nekaj naslednjih trenutkov bo tudi še tako.
In potem bo dovolj in bom shiftala svoje razpoloženje.
In potem bom spet kul.
In lepo mi je, da to že zdaj vem, da zmorem.
In to je moja odločitev za danes.
Bo že prav tako 😉.

Si tudi ti kdaj dovoliš biti v slabši koži?

Tukaj zate, Laura

1 month ago

Verjamem, da je nujno, da poskrbimo zase in za svoje telo.

To je stavek, v katerega še 5 let nazaj nisem verjela.

In zakaj je danes drugače?

Vsa leta sem živela v prepričanju, da jaz sem povsem ok.
Saj mi nič ne manjka...
Občasno me sicer kaj zvije, ampak saj to ni nič takšnega...
Zategnjen vrat, bolečine v križu....jah, tako pač je, saj bo minilo...

In itak, da živiš, delaš in dihaš samo za svoje otroke.
In družina je s svojo dinamiko vedno na prvem mestu.
In le na tak način je to najbolj normalno izkazovanje predanosti in ljubezni vsem, ki ti največ pomenijo.

Ja, vse to so bila moja prepričanja.
Se najdeš v kakšnem tudi ti?

Ko boš ti leta in leta delala, pa čeprav z neizmerno ljubeznijo zgolj za druge, boš slej ko prej prišla do točke, ko se boš izčrpala.

Tudi jaz sem se.
Zato vem iz prve roke, kako to izgleda in lahko mi verjameš, da ni prijetno.
Ker se je težko sestaviti nazaj.
Težko se je poiskati in začeti spet poslušati sebe, svoje potrebe in potrebe svojega telesa.

Predvsem pa je težko priti do tega, da ni nič narobe in da nisi slaba mama, ne žena, če si vzameš čas zase in narediš nekaj kvalitetnega za svoje zdravje in boljše počutje.

Nekomu pomaga sprehod, nekomu telovadba, nekomu masaža.

Jaz zdaj vidim, da potrebujem vse od naštetega, pa še kaj zraven.
Seveda ne vse naenkrat.
Si pa razporedim stvari tekom tedna in meseca, da zadovoljim potrebam svojega telesa.

In zdaj, ko mi je nagajal križ (zakaj-o tem morda kdaj drugič), sem pač več počivala, sem pazila nase, delala nežno s svojim telesom in si večkrat privoščila tecar.

Brez te naprave bi verjetno še vedno samo ležala...

Zato tokrat tudi tebe nagovarjam...večkrat se usedi, prisluhni si in upoštevaj, kaj ti telo govori.
Nikar ne dovoli, da te bolečina ustavi do te mere, da ne boš več mogla naprej.

Kot sem ti že omenila, je mene z mojim križem spet, kot že res mnoge druge rešil tecar.

To je radiofrekvenčni aparat.
Vem, da ... See more

1 month ago

Če želiš spremembo, naredi spremembo.
Poznaš to, kajne?
Pa upoštevaš?

Spremembe so zelo zanimiva zadeva, kajne?
Tako zelo si včasih želimo sprememb, ko pa je potrebno zanjo nekaj dejansko narediti, se potegnemo nazaj in pustimo raje vse, tako, kot je.

Velikokrat se mi je in še vedno se mi zgodi, da opazim pri sebi, da se mi je včasih lažje marinirati v neprijetnih občutkih, kot pa naredit spremembo....
Še posebno v trenutkih, ko bi morala spremeniti nekaj večjega.

Zanimivo, kajne?
Ja, ampak povsem resnično.
Se ti zdi to tudi tebi domače?

V nekem trenutku v letošnjem letu pa sem prišla do spoznanja, da tako v nedogled pač ne gre.
Čakala in čakala sem, kdaj bo kaj drugače in na koncu ugotovila, da dejansko ne more bit nič drugače, če sama živim enako, počnem enake stvari in mislim enake misli.

Zato sem si zadala, da se temu delu sebe malo bolj posvetim.

V začetku mi je pomagalo, da sem začela z majhnimi spremembami.

Morda s tem, da nisem takoj tekla zlikat tistega kupa perila, ki sem ga pobrala, ampak sem si enostavno vzela čas, da sem si vzela čas za počitek, če sem bila utrujena in pustila vse ostalo nedotaknjeno.
Včasih šla na sprehod, včasih za pol ure spat in včasih sem s sinom gledala risanke.
Kar koli mi je v tistem trenutku pomagalo.

Zdaj si čas zase že lažje zorganiziram.
Grem na masažo, včasih na energetsko terapijo, včasih na terapijo, za katero čutim, da jo takrat najbolj potrebujem.

Pa mi vedno uspeva?
Ah, kje pa...
Včasih se še vedno mariniram v gnilih občutkih utrujenosti in doživljanju totalne gužve in pomanjkanja časa zase.
Ampak se znam tega zavedat in se kmalu spravit ven iz marinade.
In če se zataknem?
Prosim za pomoč.
Ker če nič drugega, sem se naučila, da do cilja nikoli ne prideš povsem sam.

In če sem na poti do tvojega cilja lahko ob tebi jaz, mi bo v veliko veselje.

Če začutiš, da tvoje telo kliče po protibolečinski terapiji, te vabim na tecar, ki je radiofrekvenčni ... See more

1 month ago

Tale mi je bila prav ena takšna...ponedeljkova 🙂

Ko te včasih spreleti kakšna misel o tem, da nisi dovolj dobra...

Dajva bit povsem iskreni...
Vem, da se vse ukvarjamo občasno z mislijo, kaj bi lahko še boljše, česa ne znamo, v čem nas nekdo totalno prekaša in še kaj in še kaj....

Si mislim, da znamo biti zelo inovativne na tem področju 🙃.

Ustavi se malo in si priznaj.

Ali si dobra mama? Seveda si. To ne pomeni, da si brez napak, ampak daješ vse od sebe in se trudiš za svoje otroke.

Ali si dobra prijateljica? Res verjamem, da znamo bit tako dobre poslušalke, kot dobra rama za jokat, če naša prijateljica to potrebuje.

Ali znaš vodit gospodinjstvo? Sem prepričana, da jih je zelo malo takšnih mam, ki ne rabijo ne kuhat, ne prat, ne pospravljat, ne ukvarjat se z otroki...

Naj nadaljujem?
Verjetno ni potrebe.
Si dojela, kam te peljem, kajne?

Zato si že danes, ko je začetek tedna, priznaj, da si super in samo uživaj v tej misli.
Ker si zaslužiš.
Ker si res super.

Aja...pa eno sprostitveno masažo obraza si pa tudi zaslužiš.
Tudi to veš, a ne?

No, zato te pa že pričakujem, da se mi javiš na zs in se zmeniva, kdaj ti bi res najbolj sedlo, da prideš na ta nadfantastičen tretma, ki ti bo le še dodatno dal vedeti, da ja, res si top.

Zato me kar klikni na zs in mi povej kdaj bi prišla do mene, zraven mi pa še zaupaj, katera je tvoja super moč 🥰.
Ker vem, da jo imaš 😉.

Tukaj zate, Laura

1 month ago

1 month ago

Kaj si najprej?

Kako bi zase rekla, kdo si?
Si mama, žena, hči, uslužbenka, prijateljica, gospodinja,....

Z leti s nekako vsi po vrsti pridobivamo neke nazive, statuse.
Začnemo kot male štručke, ki zrastejo v vrtičkarje, potem osnovnošolce in tako naprej.

S tem, ko rastemo, pridobivamo neka znanja in z njimi tudi neke nazive.
Tudi, ko naredimo fakulteto in smo že zaposleni, se velikokrat zgodi, da se iz lastne želje in potrebe izpopolnjujemo v različnih znanjih, veščinah.

Nekatere stvari nadgradijo že obstoječa znanja, spet druge sežejo v popolnoma nove sfere zgolj zato, ker nas to zanima.

In tako živimo.
In leta tečejo.
In čisto prevečkrat se zgodi, da pozabimo na tisto, kar je najpomembnejše.

In kaj to je?
Že naštevaš? Otroci, mož, kariera,....

Nope, draga moja...
Najpomembnejša si ti.
O ja, povsem resno.....točno ti, ena in edina.

In s tem nikakor ne mislim, da porineš otroke, moža in vse ostalo na stranski tir in pozabiš, da obstajajo, ker boš le še sebe videla.
Nikakor ne.
Je pa res, da če si zdaj na zadnjem mestu, si tega enostavno več ne smeš dovolit.

Zato se ustavi, zadihaj, razmisli, kaj točno zdaj potrebuješ in si to privošči.
Lahko je to kava v miru, mogoče pol ure branja knjige, 20 minutni power nap, en hitri sprehod...

Ker najprej si ti ti.
Ti s svojimi potrebami, čustvi, včasih bolečinami.

In ko boš ti o.k., potem boš prav gotovo lahko s še več ljubezni in energije poskrbela za vse tvoje in oni bodo prav gotovo še bolj zadovoljni s tabo.

Ker roko na srce....ko smo me zadovoljne v svoji koži - a ni res, da premikamo gore?

Zato nikar ne reci....saj bom, samo ne danes, ker danes res ne znese, danes imam res gužvo in nimam časa.

Ne rabiš cel dan, da poskrbiš malo zase.
Rabiš pa, da se spraviš v akcijo.
Nekaj danes, nekaj jutri...
Naj ti malenkosti, ki jih boš delala zase, postanejo rutina.

In tudi, če se ti zdaj zdi to precejšna znanstvena fantastika, obljubim, da ni.

Samo prvi ... See more

1 month ago

Kaj si najprej?

Kako bi zase rekla, kdo si?
Si mama, žena, hči, uslužbenka, prijateljica, gospodinja,....

Z leti s nekako vsi po vrsti pridobivamo neke nazive, statuse.
Začnemo kot male štručke, ki zrastejo v vrtičkarje, potem osnovnošolce in tako naprej.

S tem, ko rastemo, pridobivamo neka znanja in z njimi tudi neke nazive.
Tudi, ko naredimo fakulteto in smo že zaposleni, se velikokrat zgodi, da se iz lastne želje in potrebe izpopolnjujemo v različnih znanjih, veščinah.

Nekatere stvari nadgradijo že obstoječa znanja, spet druge sežejo v popolnoma nove sfere zgolj zato, ker nas to zanima.

In tako živimo.
In leta tečejo.
In čisto prevečkrat se zgodi, da pozabimo na tisto, kar je najpomembnejše.

In kaj to je?
Že naštevaš? Otroci, mož, kariera,....

Nope, draga moja...
Najpomembnejša si ti.
O ja, povsem resno.....točno ti, ena in edina.

In s tem nikakor ne mislim, da porineš otroke, moža in vse ostalo na stranski tir in pozabiš, da obstajajo, ker boš le še sebe videla.
Nikakor ne.
Je pa res, da če si zdaj na zadnjem mestu, si tega enostavno več ne smeš dovolit.

Zato se ustavi, zadihaj, razmisli, kaj točno zdaj potrebuješ in si to privošči.
Lahko je to kava v miru, mogoče pol ure branja knjige, 20 minutni power nap, en hitri sprehod...

Ker najprej si ti ti.
Ti s svojimi potrebami, čustvi, včasih bolečinami.

In ko boš ti o.k., potem boš prav gotovo lahko s še več ljubezni in energije poskrbela za vse tvoje in oni bodo prav gotovo še bolj zadovoljni s tabo.

Ker roko na srce....ko smo me zadovoljne v svoji koži - a ni res, da premikamo gore?

Zato nikar ne reci....saj bom, samo ne danes, ker danes res ne znese, danes imam res gužvo in nimam časa.

Ne rabiš cel dan, da poskrbiš malo zase.
Rabiš pa, da se spraviš v akcijo.
Nekaj danes, nekaj jutri...
Naj ti malenkosti, ki jih boš delala zase, postanejo rutina.

In tudi, če se ti zdaj zdi to precejšna znanstvena fantastika, obljubim, da ni.

Samo prvi ... See more

1 month ago

Pišeš dnevnik?

Že pred leti sem pisala dnevnik.
Pisala sem vanj vse...od svojih misli, razmišljanj, na koncu pa je še največkrat moj zapis izgledal kot nek opis oz povzetek mojega dne.

To sem počela res kar precej časa in zvezki zapisov so se kar nabirali.

Moram priznati, da mi je prav pasalo zvečer zliti svoj dan na papir, ker sem imela občutek, da grem spat z lažjo glavo.
Določene stvari sem pustila tam na papirju in šla spat.

Fenomenalno, se ti ne zdi?
Veliko bolj prijetno je nekaj pustiti na listu papirja, kot v postelji pred spanjem še tenstati določene misli in si krajšati s tem spanec.

V določnem trenutku pa se kar nisem in nisem več mogla spraviti k pisanju.
Nekaj me je ustavljalo...
Usedla sem se na posteljo in ko sem odprla zvezek, ni roka sploh odreagirala.
Glava je bila prazna in pisanje sem začutila, da mi postaja breme.

Pa sem nehala pisat....

V času, ko nisem nič pisala, sem se velikokrat zasledila, da sem zaznala hkrati nekakšno žalost, da več ne pišem in po drugi strani olajšanje, da sem se odločila prenehati z nečim, kar mi več ni dajalo pravega, dobrega občutka.

Dolgo nisem nič pisala.

Zdaj spet pišem.
Pišem veliko več, kot sem pisala takrat.
Pišem drugače.
In noro uživam v tem.

In vidim, da mi to pisanje prinaša odlične rezultate.
Zato se spravim pisat z zanimanjem, kaj tokrat spoznam o sebi.

Včasih ne spoznam ničesar.
Včasih pa stvari, ki me sezujejo.
Prav zares mi je zanimivo.

Zabavno se je spoznavati.
Vedeti, kaj nam odgovarja in kaj ne.
Vedeti, kaj potrebuje naše telo, kaj naše misli.
Si znati prisluhnit in se ne utišat, ampak naredit korak v smeri, da si damo vsaj nekaj tistega, kar potrebujemo.

In velikokrat je to lahko dovolj zgolj kvalitetno preživeta ura samo za nas.

Meni zelo draga oseba, ki je hkrati tudi moja stranka, mi je zadnjič rekla, da vsakič, ko pride k meni, je to njen dokaz, da skrbi zase.

Nekaj najlepšega, kar mi je lahko rekla...
In zelo hvaležna, da to ... See more

1 month ago

Ni moj dan masaža....

Pa se zbudiš z zaležanim vratom...
Pa že vstaneš iz postelje z občutkom, da najraje sploh ne bi vstala...
Pa se ti ne da niti ust odpret, kaj šele, da bi zorganizirala še otroke in se uredila za v službo...
Pa še mrzlo je zunaj...

Ma ja, vsakega od nas kdaj doleti tako jutro.
Zato se mi je ravno danes porodila ena zabavna ideja, da ti ponudim "ni moj dan" masažo 🙃.

Ne rabiš govorit, ne rabiš razmišljat, ne rabiš razlagat, ne rabiš se ukvarjat s tem, kaj bi bilo zate boljše - ali masaža hrbta ali sprostitvena masaža obraza....

Dobiš oboje v enem tretmaju v eni uri, meni bo pa tudi takoj jasno, koliko je ura, ko mi poveš, da prideš na "ni moj dan " masažo 😉.

Ampak "zdravo" in "čao" ti bom pa vseeno rekla, četudi te drugače ne bom nič spraševala 🙂.

No ajde, pa da vidimo, če se prime.
Meni se zdi prav zabavna in top ideja 😀.

Tukaj zate, Laura

1 month ago

Ja pa če je že ves čas tako...

Velikokrat slišim, da kaj pa naj, saj je že ves čas tako...
In se na to človek navadi in v nadaljevanju rečeš...jaaa, vse o.k., saj sem že navajena...

Poznano?

Navajena, da je vse na tebi...
Navajena, da si ves čas prisotna...
Navajena, da ne rečeš ne...
Navajena, da si pač utrujena...

Tako pač je.

Pa je to res nekaj, kar mora tako bit?
Te res mora ves čas opozarjati križ, da nekaj ne štima?
Moraš res vstajati zjutraj iz postelje utrujena?
Je res normalno, da zvečer padeš v posteljo in si včasih preutrujena, da bi sploh zaspala?

To so nekatere naše misli, ki smo si jih same zapekle v svoja življenja in jih naredile za eno in edino možnost.

Vse te in še marsikatera več so bile moja vsakdanja stalnica.
In se niti nisem ukvarjala s tem, da bi bilo lahko tudi drugače.
Ker tako pač je.

Ampak kaj, ko ni res.
Po eni strani zelo osvobajajoče spoznanje in po drugi zelo obremenjujoče.

Osvobajajoče v smislu, da si priznaš in si na nek način daš dovoljenje gledati na življenje z drugačne perspektive.
In vidiš, da ne rabiš bit ves čas utrujena in da imaš drugo izbiro.

In druga stran zna biti obremenjujoča, ko vse to spoznaš in vidiš, da je na tebi, da začneš sprejemati drugačne odločitve.
Si to sploh pripravljena?

Verjetno bo za začetek lažje, če začneš z majhnimi koraki in poskušaš začutit, kaj pravzaprav sploh potrebuješ.

In potem narediš nekaj v tej smeri in narediš majhno spremembo.

Te boli telo?
Kaj te boli-križ?
Morda vrat?
Se počutiš vsa "zategnjena"?

V vseh teh primerih ti lahko zelo pomagam.
Pomagam ti s tecar terapijo, morda z masažo vratu in zgornjega dela hrbta.

Vse se lahko dogovoriva v zs, ko mi javiš, kje je pri tebi najbolj boleč predel in jaz ti povem, kako ti lahko najbolj pomagam.

Zato...majhne spremembe, ki prinašajo velike rezultate.

Te čakam v zs in se veselim, da se vidiva 🙂.

Tukaj zate, Laura

1 month ago

1 month ago

Ja pa res no....

Kaj pa to, ko spiješ čaj in ti tole ostane na skodelici?

Le kako bi lahko mislila, da bo danes čuden dan, ko že zjutraj dobim tako lepo potrditev, da je vse fajn.

Si tudi ti pozorna na kakšna znamenja, ki jih dobivaš v različnih oblikah?
Torej dobro jutro in fantastičen dan vsem!

Tukaj zate, Laura

1 month ago

V tem primeru se ne masira...

Ko sem v avgustu letos govorila z eno osebo, ki je slišala, da delam tecar terapijo, sem bila prav prijetno presenečena.

Zaradi močnih bolečin v hrbtu ni mogla več opravljati povsem vsakdanjih zadev.
Že kuhanje in stanje za štedilnikom je bil čisto prehud napor.

Končno se je odločila za obisk zdravnika.
Ko je izvedela za diagnozo, je vprašala zdravnika, ali ji bi pomagalo, če gre na masažo.
In njegov odgovor je bil, da si lahko v njenem stanju z masažo povzroči več škode, kot koristi.

Ja, tudi to je včasih, da masaža sploh ni primerna za vse ljudi in v vseh situacijah.

Ko pa je nadaljevala pogovor z zdravnikom, je omenila tecar terapijo, tukaj pa je bil zdravnikov odziv povsem drugačen.

Nad samo terapijo je bil tudi sam navdušen in je tovrstno obravnavo kljub njenemu stanju toplo priporočal.

Vem, da ta zgodba morda nekomu ne pomeni prav nič in ni nič posebnega.
Ni nobenih čudežev, nobenih oh in sploh pesniških velikih besed.
Ampak v življenju so včasih tudi stvari, ki so nekomu lahko zgolj nek podatek, drugemu pa lahko pomeni ogromno in še več.

In v tem primeru je temu ravno tako.
Nekomu je lahko ta zapis prav dolgočasen
O.K., pač ga enostavno preskoči in tudi to je povsem uredu.
Za nekoga pa je to lahko ravno tist podatek, ki mu lahko še kako pomaga.
Kot je pomagalo tej osebi, ki zdaj redno hodi 1x tedensko na tecar terapijo in opisuje, da s pomočjo te pol ure terapije lahko funkcionira povsem drugače.

Seveda ima določene omejitve, tega se ves čas zaveda in prav je tako.
Lahko pa spet veselo kuha in gre na sprehod, kar prej ni več mogla.
Konec koncev lahko spet dela in živi dokaj normalno življenje.

Dolgočasno?
Ne vem, če....
Prej osvobajajoče, predvsem zanjo.
Zame pa neizmerno veselje in ljubezen do tega, kar počnem.

In obojestranski nasmeh do ušes ob vsakem - Čao, se vidiva drug teden.

Če pa tecar terapije še ne poznaš in ne poznaš vseh fantastičnih učinkov, ti lahko ... See more

2 months ago

Že pogrešaš poletje in dopust?

Sama obožujem poletje in tisti občutek lahkotnosti, kako je poleti vse nekam lažje.

Potem pa pomislim, kako je pravzaprav čudovito, da nam vsak letni čas prinese nekaj drugačnega.

In jaz vidim to pot kot pot do ravnovesja.

Verjamem, da ravnovesje ne pride samo po sebi, ampak ga ustvarjamo mi sami.

In del poti, ki vodi do ravnovesja, je tudi tisti mir, ki ga lahko dobimo s tem, če kakšno stvar spustimo iz svojega življenja.

Jaz spuščam.
Spuščam misli, ki mi ne služijo več, prepričanja, ki so mi jih dali drugi, navade, ki mi ne koristijo.

In konec koncev spuščam iz svojega življenja tudi ljudi, ki jih več ne čutim, da so še del poti, po kateri hodim.

Prijazno, nežno in ljubeče.
Tako do sebe, kot do drugih.
Se trudim.
Seveda me občasno tudi zanese.
Ampak to vzamem za dobro kot opomnik, da ne želim več istih starih poti jeze in neučakanosti.

In grem naprej.
Vsak dan znova.

In ko se ustavi, mi ni težko prositi za pomoč, za podporo, včasih nasvet.

Tudi ti čutiš, kako nam jesen prinaša drugačno energijo?

Če sem ti lahko na tvoji poti do ravnovesja opora jaz, pa mi bo v največje veselje.

S sproščujočo refleksno masažo obraza boš dosegla sproščeno telo in sproščene ter neobremenjene misli.
Te pa so pogoj, da lahko stopiš korak naprej in sprejmeš kakšno novo odločitev.

Zato ena ura časa zase, da boš lažje nadaljevala svojo pot res ni pretirano veliko, kajne?

Za rezervacijo termina me lahko klikneš kar na zs.

Včasih res potrebujemo le nežen push, da je naslednji korak lažji.
Jaz si ga dovolim.
Pa ti?

Tukaj zate, Laura

2 months ago

2 months ago

Hvala, ker si mi zrihtala moža.

To so besede znanke, ki je za svojega moža kupila bon za masažo hrbta s tecar terapijo.

Že takoj po prvi masaži je bilo njegovo počutje boljše.
Zaznaval je večjo gibljivost v vratu, bolečine v hrbtu ni bilo več.

Saj se je zavedal, da je vse to kot posledica njegovega dela in prisilne drže, ampak kaj dosti pa na tem področju prej sam ni naredil.

Dokler ni tega njegova draga spoznala in mu dala ljubečo brco v rit (opala-zadnjo plat) z nakupom bona 😉.

In to počutje brez bolečin je trajalo dva tedna.
Pa se je pojavila blaga bolečina v drugem delu hrbta.

In bravo za njega- takoj me je poklical.
Prišel je in s tecarjem sva dobro pregrela del hrbta, kjer je čutil največ neprijetnega pritiska.

In bolečina je ponovno izginila. In že nekaj časa vztraja stanje gibljivega hrbta brez bolečin.
Wohooo!!!

Obožujem takšne zgodbe.
In obožujem ljudi, ki mi toliko zaupajo, da pripeljejo k meni tudi svoje najbližje in najbolj drage osebe.

Tudi ti opažaš nek siten pritisk v hrbtu?
Tisto neprijetno zategnjenost, ki ti ne dovoli, da bi se brez bolečin raztegnila v vse smeri?
In ko se hočeš sama malo pomasirat in pomečkat tist predel, prav boli?

No, potem imam zate idealno rešitev.
Masaža s predhodno tecar terapijo.

Tecar ti vsa tkiva fantastično pregreje in ti sprosti vse segrete mišice.
Ko so mišice tople in sproščene, ti ne čutiš takšne bolečine, ki bi jo morda čutila brez segrevanja.
Zato so tudi rezultati same masaže veliko boljši.

In konec?
Zadovoljna ti, zadovoljna jaz 🥰.

Tretma traja cca 50 min, cena je 42€, za tvojo uro masaže pa se dogovoriva, ko me klikneš na zs.

Zdaj pa le še klik klik in se kmalu vidiva 😉.

tukaj zate, Laura

2 months ago

Saj sploh ne vem, zakaj sem ti vse to povedala.

To so besede, ki mi jih velikokrat rečejo ženske tako po tretmaju refleksne masaže obraza, kot tudi po masaži hrbta.

Verjamem, da je človeško telo nekaj svetega.

Že samo s tem, ko mi oseba dovoli, da se dotikam njenega telesa, meni pomeni veliko. Že s tem mi je izkazala za moje pojme veliko mero zaupanja.

Zato se tudi sama maksimalno potrudim, da ta občutek zaupanja ostane in še več, se nadgradi.

Vedno ima vsak čas, da se po terapiji usede, da se telo sestavi po spremembi, ki sem jo vanj vnesla s samim tretmajem.

In takrat ob kozarcu vode velikokrat pridejo ven določene zadeve, odstranijo se določene blokade, človek se sprosti in se odpre.

In vedno, ampak res vedno je to čas in prostor, kjer je zate varno.
Varno za tvoje skrivnosti.
Varno za izražanje tvoje bolečine, morda veselja ali pa dvomov..
Brez obsojanj.
Brez pričakovanj.

Vem, da to vsi potrebujemo.
Vem tudi, da nam je velikokrat ta koncept tuj.
Ampak to se enostavno zgodi.
Le dovoliti si moramo.
In vse ostale karte se poklopijo same po sebi.
In to je res blagodejno za čisto vsako.

Ti je zanimivo, kako lahko ena "navadna masaža" povzroči takšne premike v življenju ene stranke?

Ravno to je to....
To ni "navadna masaža".
In moje drage, ljube ženske so daleč stran od "navadnih strank".
So mnogo več, kot to.
STE mnogo več, kot to.

In....fajn je tako.

Se tudi tebi zdi, da je super, da po tretmaju ne rabiš takoj čez vrata ven, ampak da imaš še nekaj trenutkov, da "prideš k sebi"?

Če se strinjaš z mano, v komentar nalepi en ❤️, da vidim, če nas je več takšnih 🙂.

Tukaj zate, Laura

« 1 of 4 »