Zdaj pa lahko...
Veš tisto, ko bi nekaj povedala, pa nikoli nisi v pravem filingu, da bi to napisala?
No, zdaj sem pa v pravem filingu in pišem 🙂.
Čas je za nove začetke.
Tudi zame.
Letos očitno še posebej.
Še malo, pa bo polnih 5 let, odkar sem se odločila, da vsem ponudim svoje storitve in posodim svoje roke za tvoje boljše počutje.
In že od začetka je potiho tlela nekje v meni misel, kako fuuul bi si želela, da lahko počnem samo to.
Ker mi je res top.
Vsak stisk roke, vsak pogled, nasmeh, vsaka izrečena beseda v potrditev, da se počutiš boljše.
Vse to me dviguje in mi daje piko na i, da je to res to.
Pa sem nekako tišala to svojo sprva tiho željo, na koncu že kar potrebo po tem, da grem svojo pot.
In saj veš, kako to je v življenju, ko nekaj porivaš v ozadje, a ne?
Slej, kot prej bo enkrat butnilo ven.
Na tak ali drugačen način.
In isto je bilo pri meni.
Življenje nam pač da točno tisto, kar reees ni fajn, da te lahko malček brcne v rit, da narediš končno premik.
In jaz sem znala bit res specialist v odlašanju in izgovorih, da saj bo, ne kompliciraj vendar, morda si pa samo domišljaš,...
O, ja, vse to mi je bilo res domače dolga leta.
Še zdaj se kdaj zasledim, da bi zlezla nazaj v tovrstno smešno cono udobja, ki prav zares ni nič udobna.
Tako sem končno dobila lekcijo, ki je res nisem več mogla spregledat.
In očitno sem točno to rabila, da sem končno stopila na stran sebe.
Na stran, kjer sem lahko jaz res jaz in kjer je prostor in čas, da živim svoje sanje, ko lahko tebi pomagam do boljšega počutja.
In da je to moja stalna in edina zaposlitev, ki se ji lahko posvetim z vso pozornostjo in ljubeznijo.
Občutki zdaj?
Negotovost?
Strah?
Nelagodje glede prihodnosti?
Ne, vse to sem predelovala že zadnjih pet let, ko sem tišala to željo v sebi.
Zdaj je čas, da začnem živeti to, o čemer sem ves ta čas sanjala.
Da sem lahko tukaj zate tako dopoldan, kot popoldan.
In sem 🙂.
In to me neizmerno veseli.
Zato evo....od prvega januarja letos sem na samostojni poti in me lahko pokličeš in se dogovoriva za termin tako zjutraj, kot popoldan.
Ker vem, da so nekatere bolečine zjutraj najhujše in da je to idealen čas za reševanje.
Seveda pa delam še vedno tudi popoldan 😉.
Zato, če spadaš tudi ti med takšne, ki odlašajo-mo, samo namig....
Ne čakaj na tisto neprijetno lekcijo, ko boš enostavno prisiljena, da se slišiš.
Jaz sem tukaj....zato res ne rabiš čakat in odlašat...piši mi na zasebno sporočilo in še malo več, kot eno uro bom pred računalnikom in ti odgovorim takoj.
A ni to fajn?
Izgovor zdaj?
Ma res ga ni, če smo čisto iskrene, a ne?
Ajde, akcija, te čakam 🙂.
Da vidim, katera si bo prva dala možnost, da se boljše počuti 🥰.
Tukaj zate, Laura ... See more
